Ko sem na Krvavcu stopil iz avta, je rahlo snežilo. Svinčeno siva zavesa za nizom hribov Košutna – Kompotela – Vrh Korena ni obetala nič dobrega. Edino, kar je dajalo upanje, je bil močan veter (napovedana hitrost do 90 km/h), ki bi bil v teh dveh urah hoje do vrha zmožen razpihati oblake.
Na vrhu sem moral kar nekaj časa počakati, da se je sonce spustilo izza zahodnih oblakov. Svetloba, ki je začela osvetljevati niz Grintavcev na severu, se je iz hladnih sivomodrih tonov vse bolj prelivala v toplo rdečo. Da bi počakal noč in posnel še kakšno nočno pokrajinsko sliko, mi je preprečil veter, ki je bil na trenutke tako divji, da ni bilo mogoče stati na mestu.
